(Energijske) postavitve
Nam pomaga videti in začutiti situacijo z namero njene razrešitve, kjer želimo prejeti globji uvid, razumevanje in sprejemanje (mir).V energijski postavitvi sodeluje skupina ljudi. Nekateri so poklicani v vlogo opazovalca, drugi kot predstavnik določene energije, osebe, čustva v dani postavitvi. Lahko pa tudi izraziš svoj izziv in ga skupina postavi zate in za vse. Energijske postavive delujejo tako na posameznika kot na kolektivno.
Dogajanje poteka na dušni ravno, zato vsak prejme uvide, sporočila, ki jih v tem trenutku potrebuje, prav tako pa lahko začuti potlačena čustva, jih izrazi in integrita, dobi širši vpogled v odnose, odnosnost, izzive ipd
Dan za minljivko
Minljivka je oblika dramskega dela, kjer glavni igralci določijo samo najširši okvir zgodbe. V igro potem vstopijo vsi, tudi “gledalci”, ki jo pomagajo oblikovati s svojo prisotnostjo in igrami, ki jih sami prinesejo v sredo. Ker minljivka ni vnaprej določena, se lahko v tej zgodbi zgodi marsikaj nepričakovanega, pojavljajo se nenavadni zapleti in razpleti. Seveda se v minljivki pojavljajo tudi zelo nenavadni ljudje. Cilj igre je, da se vsi, ki sodelujejo izrazijo v polnosti.
Kot v življenju. Vsak prispeva svoje. Minljivke je zasnoval Alejandro Jodorovski iz Čila, ki je med drugim avtor zelo zanimivih knjig.
Method acting
“Method acting” je, kot že samo ime pove, igranje na odru, s pomočjo metode. Do vsakega rezultata vodi neka pot. Če je ta pot znana, potem nam je delo olajšano. Če moramo pot na novo odkrivati, nam to vzame veliko časa in energije. Ker so te poti že bile odkrite s pomočjo Stanislavskega, Strasberga, in ker so to poti, ki so iz psihološkega vidika tudi naše lastne, bomo uporabili te poti – mehanizme, ki delujejo, na njih pa seveda nanesli svoje barve, svoje materiale, svoje občutke, svoje besede, svoje vizije.
Razvoj “method actinga” se je začel v Rusiji, kjer je Stanislavski zasnoval sistem, metodo, ki nam pomaga, da smo na odru pristni, da izhajamo izključno iz svojih izkušenj. Ravno zato smo bolj prepričljivi, ker dejansko verjamemo to, kar igramo. Za razliko od ljudskega gledališča, kjer je celotna igra eno samo pretvarjanje. Učenja Stanislavskega je v Holivoodu uporabil Ian Strasberg, ki je v svoji igralski šoli izobrazil ogromno število kvalitetnih ameriških igralcev, ki jih v filmih cel svet občuduje po njihovi naravnosti.