{"id":621,"date":"2022-06-06T08:04:41","date_gmt":"2022-06-06T08:04:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/?page_id=621"},"modified":"2022-06-10T10:04:53","modified_gmt":"2022-06-10T10:04:53","slug":"izkusnja-aleksandre","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/","title":{"rendered":"Aleksandra's experience"},"content":{"rendered":"

Nekaj dni po samem Rebirthing oddihu, sva na mail prejela spodnji zapis. Ob prebiranju Aleksandrinih besed, njenih ob\u010dutkov in njene poti, sva ob\u010dutila globoko hvale\u017enost.
Hvala Aleksnadra ker si. <\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n

Rebirthing<\/h2>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

15.8.2021 Tabor v Logatcu<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

A.: Ur\u0161ka a ti ve\u0161 kaj je to danes ob 11.00?<\/p>\n\n\n\n

U.: A ve\u0161 to je ono, ko je v filmih; pa le\u017eijo na tleh in se pol eni jo\u010dejo, eni smejijo, eni ka\u0161ljajo eni pljuvajo\u2026<\/p>\n\n\n\n

A.: Bo\u0161 ti \u0161la?<\/p>\n\n\n\n

U.: Nisem se \u0161e \u010dist odlo\u010dila.<\/p>\n\n\n\n

A.: A ve\u0161 kaj, jaz pa grem pogledat zakaj gre. Mogo\u010de pa ne bom imela ve\u010d te mo\u017enosti kdaj preizkusit.<\/p>\n\n\n\n

In sem \u0161la. Na Rebirthing, tam v gozdi\u010dku pod drevesi, v sen\u010dki.<\/p>\n\n\n\n

\u017diga je pripravljal ogenj, Annamaria pa je kot majhna pun\u010dka skakljala med nami in vsakega sprejela. Uvodni pozdrav in smo le\u017eali v dveh krogih na materi Zemlji

In kar naenkrat za mano huronski smeh, poleg mene majhna pun\u010dka \u0160pela v jok, spet z druge smeri smeh, jok, ka\u0161ljanje, mrmranje, skratka stra\u0161ljivo vzdu\u0161je. Sama pri sebi pa monolog; kam si pa ti danes za\u0161la?!
In sem dihala; vdih, izdih, vdih, izdih\u2026.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

Za\u010dutim mravljin\u010denje v prstih, ampak ne tako, kot je bilo pred meseci, ko sta mi odpovedali najprej ena in nato \u0161e druga roka. Druga\u010de, brez bole\u010din, ampak teh mravelj je bilo naenkrat za mravlji\u0161\u010de. Ne samo v rokah, kar povsod. Kaj le\u017eim na mravlji\u0161\u010du?! Ne upam pogledat. Ob\u010dutek, da ne morem ve\u010d dihat, kaj je z mojim obrazom, kot bi vsaka \u010deljust \u0161la v kontra smer. Kaj se to dogaja z mano?! Nikakor ni hotelo popustit.

In potem vajin pomirjajo\u010di glas.
Dihaj, umiri se in dihaj, roke daj na zemljo in bo \u0161lo vse slabo ven, kar ti je dala bo vzela nazaj, ne rabi\u0161 tega, umiri se, dihaj, s tabo sva, ni\u010d ni narobe.

Toliko pomirjujo\u010dih besed, ki jih nisem nikoli sli\u0161ala od koga.
Strah. Z Veliko za\u010detnico. Obrnite se na bok in se sprostite. Iz gozda prijeten zvok pi\u0161\u010dali, ki so ga spremljali pti\u010di s svojim petjem. Tako prijetno, pa vendar toliko nekih ob\u010dutkov in tiso\u010d vpra\u0161anj. Okoli mene so se za\u010deli pogovarjati in vstajati. Posku\u0161ala sem se jim pridru\u017eit, ampak telo me ni ubogalo. Kot da sem pijana, sem se odvlekla do skupine, ki se je zbirala v  krog okoli ognja.

Tako kot skozi vse dni v kampu, so me sprejeli in me objemali ljudje, ki so mi bili le poznani iz dogodka, ki se je ta dan zaklju\u010deval. Takrat sem pogledala Annamario in ulile so se mi solze. Pa ne \u017ealosti, ne veselja, samo solze\u2026 tekle so, nisem jih mogla kontrolirat. Pristopila je k meni in me objela. Vse je v redu, rabila si to in pridi \u0161e med nas\u2026Tako lepo mi je bilo tisti trenutek, da sploh ne bi od\u0161la iz tistega magi\u010dnega kraja. Nisem vedela kaj je bilo, kaj se je zgodilo in dogajalo z menoj, strah vzbujajo\u010de in hkrati tako umirjeno.

Po\u010dutila sem se tako brezskrbno, lahko, kot da sem izven sebe in se opazujem kako te\u017eko telo hodi po zemlji. Toliko nekih ob\u010dutkov, ki jih nikakor nisem znala povezati in popredal\u010dkati kot to rada po\u010dnem.<\/p>\n\n\n\n

Kako sem pospravila svoj za\u010dasni dom ne vem. Pridru\u017eila sem se novi dru\u017eini \u0161e na zadnjem delu in se poslovila od novih prijateljev. \u0160e dobro, da se mi je na poti pridru\u017eila \u0160pela, ki sem jo vzela s sabo del poti.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"
Ur\u0161ka in jaz<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pa sem se vrnila v realnost. Vse tako te\u017eko okoli mene. Kje je vsa ta lahkotnost, ki me je spremljala v dneh v kampu. Lahko to lahkotnost prinesem v to realno \u017eivljenje?<\/p>\n\n\n\n

O\u010ditno sem ga. Nekaj je ostalo. Poleg novih poznanstev tudi neka mo\u010d v meni. Jo lahko obdr\u017eim? Lahko lahkotnost povrnem v moj vsakdan? Kje pi\u0161e, da moram biti popolna? Sem pripravljena sprejeti tudi te\u017eke dneve in jih spremeniti v popoln dih?<\/p>\n\n\n\n

Probam?<\/p>\n\n\n\n

Ja. Vzela sem si dopust in se podala v neznano, v hribe, kjer se norija vsakdanjih dni ustavi.

In kaj je lahko bilo bolj\u0161ega, kot se spustiti v dolino, nazaj v Logatec na ponovno plavanje v drugih dimenzijah?<\/em><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

 <\/p>\n\n\n\n

Moj drugi Rebirthing. 16.10.2021, Logatec<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Dnevi so tekli jaz pa sem ugotavljala svoje spremembe.

Niso bili to velikanovi koraki.
Prej sem si jih sposodila pri \u0161kratih. Ampak so bili.
Male spremembe, ki so mi spreminjale vsakdan.
Postajala sem ve\u010dja, bolj trdna in bolj zavestna.
Manj sem dopu\u0161\u010dala, da drugi odgovarjajo na vpra\u0161anja, ki so bila zastavljena meni.
Ljudem, ki mi pomenijo veliko, sem upala povedati na glas kar sem opazila pri njih.
Nisem ve\u010d v sebi govorila, kar je moralo na plan.
Pa zamera gor, zamera dol.
Nekaterim sem morda celo odprla um, da so za\u010deli razmi\u0161ljati s svojo glavo in se nehali spra\u0161evati, kaj bodo drugi rekli.
Vsak sam ve kaj je zanj dobro.
Ne rabi\u0161 se podrejat neki skupini ljudi, ki jih druga\u010de ne mara\u0161.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Zopet sem na prostoru, ki me je popeljal v druga\u010den svet, med ljudi, ki so me sprejeli, kjer je sr\u010dnost, toplina nekaj vsakdanjega\u2026
Znani in manj znani ljudje, ampak kot da se poznamo \u017ee od nekdaj.

Najprej na toplo okoli ognja, kjer smo se spoznali, pa \u010deprav sem imela ob\u010dutek, da jih poznam. Vsi obrazi tako znani pa vendar tako razli\u010dni. Ni pa bilo samo v tipiju toplo, tudi zunaj je sonce priplavalo nad prostor, ki smo si ga sposodili za ta dan. Poiskali smo si svoj prostor pod soncem in se namestili.

Malo s strahom sem se ulegla na zemljo, se poizku\u0161ala sprostiti in dihati, kot nam je bilo naro\u010deno. Pri\u010dakovanja so bila velika, zraven \u0161e strah ali pravilno diham. Telo se je sprostilo in v trenutku sem \u010dutila mravljice, ki so se sprehajale po mojih rokah.

Zopet \u017digov glas, ki me je umiril in \u0161\u010demenje je za\u010delo popu\u0161\u010dati. Tako prijetno je le\u017eati na travi in se prepustiti in poslu\u0161ati svoj dih. Pomirjujo\u010de. In dale\u010d od tistega prvega ob\u010dutka. Lahko, da sem bila celo razo\u010darana, ker je bilo tako enostavno. Sem dihala narobe? Ne. Saj sem poslu\u0161ala navodila. \u017de mora biti tako.

Napolnjena z neko \u010dudovito energijo, sem se proti ve\u010deru vra\u010dala med gore, ki so me sprejele te dni medse. In naslednji dan domov.

Zopet v ta trdi svet, kjer bi naj bilo vse po nekih pravilih.

Pa so to moja pravila? Moram \u017eiveti po teh merilih? So prava?<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Tretji Rebirthing, 6.11.2021, Zanacenter Velenje<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n

Povabilo! Z veseljem. Rabim. Ho\u010dem. Grem!!!<\/p>\n\n\n\n

V\u010dasih sem se te\u017eko odlo\u010dila za stvari, dogodke, sedaj vem kaj si \u017eelim. Toliko stvari moram po\u010distit. Ko je vpra\u0161anje \u010di\u0161\u010denja stanovanja takoj sko\u010dimo in ga uredimo. Kaj pa smeti znotraj mene. Smeti, ki jih nosim s sabo vsak dan?

Kdo jih bo, \u010de ne jaz. Je \u0161e kaj bolj pomembno kot JAZ?! Zaenkrat ne. \u010ce bom jaz pokon\u010dna, se bo mogo\u010de dvignil \u0161e kdo od tistih mojih ljubljenih, ki mi ogromno pomenijo. In nekaj se dogaja. \u010ce sem sre\u010dna jaz, to sre\u010do delim in oku\u017eim tudi ljudi okoli sebe. Dovolj? Zaenkrat ja, mogo\u010de pa lahko \u0161e ve\u010d. In to si \u017eelim.

\u0160e ve\u010d zase, ker to delam sama. Sama zase.<\/p>\n\n\n\n

Prostor nov, druga\u010den. Zaprt. Me bo to motilo? Ja kako pa naj vem. Moram preizkusit. Po za\u010detnem krogu in spoznavanju novih ljudi zopet ta ob\u010dutek koliko ljudem sem podobna.

Iste besede, iste misli, isti problemi, \u010de so to sploh problemi. Kot pravi Annamaria so lahko \u0161e tako slabe stvari za nekaj dobre. Predela\u0161 in gre\u0161 naprej. Kako nemogo\u010de se to sli\u0161i, ampak gre, in tudi je druga\u010de. Pogleda\u0161 jih z druge smeri.

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\n

Tudi ro\u017eo pogleda\u0161 iz vseh strani in jo \u0161ele potem vzame\u0161 za svojo. Kako potem ne bi problema pogledal iz vseh strani in ga predelal ter ga vzel za nekaj, kar pa\u010d je. Zakaj bi ga potla\u010dila, \u010de ga lahko preberem, mogo\u010de pa ni tako slab.<\/p>\n\n\n\n

Tako z vsakim Rebirthingom pridem do novega spoznanja.<\/p>\n\n\n\n

Moji koraki postajajo ve\u010dji in tako sem prikorakala na<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

\u010cetrti Rebirthing, 19.12.2021, Zana center Velenje<\/a><\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

Pribli\u017euje se novo leto. Grem se napolnit z neko energijo, ki jo bom potrebovala v prihajajo\u010dih dneh, ko se bo hi\u0161a polnila z men ljubimi osebami. Doma\u010dimi in vendar vsak zase posebnimi. Hkrati pa grem preverit kaj mi bo moje telo sporo\u010dilo tokrat.<\/p>\n\n\n\n

Zopet neka posebna energija v prostoru. Mravljincev skoraj ni ve\u010d. Tako lepo je ko zaprem o\u010di in svetloba, ki jo vidim pod vekami postaja vidna. Ni ve\u010d siva, dobiva barve. Misli se umirijo na mojem podstre\u0161ju. U\u017eivam v zvokih, ki plavajo skozi moje telo. Tako toplo mi je. \u017delim si, da bi lahko to \u0161e ve\u010dkrat do\u017eivela. Ta mir v meni. Je, saj je. Ampak jaz bi \u0161e\u2026 Kot da plavam nad gladino vode in me tok nosi v neko smer, ki mi jo  je enostavno sprejeti. No\u010dem se upirati. Samo prepu\u0161\u010dati. Toku. Toku \u017eivljenja, ko odprem o\u010di.<\/p>\n\n\n\n

Kot da sem v dveh svetovih. Tale  in tisti kamor se vra\u010dam. Je lahko samo en svet? Je lahko ta svet povezan?<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Peti Rebirthing, 6.2.2022, Zana center Velenje<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n

Novo leto, nova spoznanja. Obljube, pozabe, \u017eelje, objemi, slovesa. Slovesa od starega, slabega, dobrega\u2026 \u010ceprav sem po naravi hr\u010dek in shranjujem vse, kar je uporabno in tudi neuporabno, se u\u010dim spu\u0161\u010dati iz rok stvari, ki jih ne potrebujem. U\u010dim se opro\u0161\u010dati in iz vsega slabega se nau\u010diti nekaj dobrega. Razre\u0161ujem stvari, ki jih lahko, ostalo poizku\u0161am sprejeti. V\u010dasih gre, v\u010dasih mal korakam na mestu in i\u0161\u010dem pot naprej.<\/p>\n\n\n\n

Zopet novi obrazi, ki razre\u0161ujejo podobne stvari kot jaz. Nam uspeva? Enkrat bo. \u010ce ne danes pa naslednji\u010d. Vedno pa vidim nekaj novega, s \u010dimer si potem pomagam pogledati nazaj, re\u0161iti in iti naprej.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

\u0160esti Rebirthing, 9.4.2022, Hi\u0161a sade\u017eev dru\u017ebe \u017dalec<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

Nova lokacija in mogo\u010de nova videnja. To\u010dno to. Noro dober kola\u017e – strganka sestavljena iz delov obrazov in nametana na podlago. Nikakor nisem mogla videt celote, le del\u010dki, ki sem jih nekaj prepoznala. Veliko pa jih je ostalo neznanka. Kaj mi ho\u010dejo povedati?! Ugotovila sem le to, da so to del\u010dki ljudi, ki mi v \u017eivljenju niso \u017eeleli slabo.
Torej\u2026 imam veliko ljudi, ki me podpirajo, mi stojijo ob strani, \u010deprav se mi zdi, da sem dostikrat tako sama. Mogo\u010de jih moram pa poiskati, se spomniti kdaj so bili ob meni. Zavedati se, da imam prijatelje na katere se lahko naslonim, ko pridejo tisti dnevi, ki bi jih najraje brisala iz koledarja. Tudi tak\u0161ni dnevi so, ja. Povezani s slabim dogodkom, z dogodkom ki se ga bojim, z ob\u010dutkom, ki si ga (ne) \u017eelim\u2026 Spomini\u2026 Ja \u017eelim si nekaj priklicati nazaj\u2026 Ampak je \u0161e \u010das, mogo\u010de naslednji\u010d.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Sedmi, osmi, deveti, deseti Rebirthing, 12.-15.5.2022, Spodnje Gorje 188, <\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n

In potem mail: Rebirthing oddih na Bledu 12.5-15.5<\/p>\n\n\n\n

Jaaaaaaaaaaaaaaaa. Nisem dolgo premi\u0161ljevala. Grem. Ja priznam, finan\u010dni zalogaj. Ampak zame se gre. Vsako jutro vstajam pred peto \u017ee skoraj 33 let in si tega ne bi privo\u0161\u010dila?! Grem pa PIKA.<\/p>\n\n\n\n

Ampak jaz sem bla \u017ee prej na dogodku, kot pa je pri\u0161el ta podalj\u0161an vikend. Dogajalo se je. V prsih me je stiskalo, momentalni ob\u010dutek da hodim nad tlemi, potres?! Neee, samo meni se je zdelo, da se tla tresejo, sanjanje z odprtimi o\u010dmi. Ufff, noro, pa \u0161e na Bledu nisem.<\/p>\n\n\n\n

In potem dan D.<\/p>\n\n\n\n

Sedmi Rebirthing<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

Prijetno dru\u017eenje pred \u010dudovito hi\u0161o. Sobica ravno zame, hvala Annamarii za usli\u0161ane \u017eelje. Lenart in Tina v kuhinji iz katere \u010darobno di\u0161i. Dobrodo\u0161lica in kulinari\u010dno razvajanje. Tako prikupen par, ki se kar prelivata, kot njuni okusi na kro\u017enikih. Noro dobro. Po kosilu pa v naravo.

Pod kro\u0161nje dreves, v dru\u017ebo pti\u010dev pod taktirko dveh mojstrov \u017dige in Annamarie. \u010cuten par, ki skrbita za nas. Je lahko \u0161e dan lep\u0161i?! In smo \u0161li v dramo se u\u010dit dramske igre, v plesni studio se u\u010diti plesati, hja luksuz sredi ni\u010desar in hkrati vsega.

Telo napolnjeno s \u010dustvi je zaprlo o\u010di, gledalo pod pokrov in plavalo po lepi rumeni barvi. In nato nekaj meni zanimivega. Kot bi odplava k svetlobi in gledala dol. Gledala sem sebe kako le\u017eim v travi in me\u017eim pod velikimi o\u010dali. Za\u010dela sem se sama sebi smejati z vrha dol in hkrati sem se smejala jaz v travi. In potem je moja podoba kar odplavala nekam. Spro\u0161\u010dujo\u010de, ne\u017eno, skoraj orgazmi\u010dno. Dovolj za danes. \u010ceprav moje \u017eelje so bile \u0161e po ve\u010d. Jutri. Jutri je \u0161e en dan.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Zve\u010der razvajanje iz kuhinje , ogenj pod milim nebom  in po\u010ditek v poznih urah.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Osmi Rebirthing<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n

Po zajtrku smo od\u0161li na jaso iskat nove ob\u010dutke. Kazalo je na de\u017e, ampak je \u017diga o\u010ditno sklenil dogovor, da vreme \u0161e malo po\u010daka  s pranjem cvetnega prahu iz povr\u0161in. S plesom smo se sprostili.  In sem zopet potovala nekam \u010dez. Nad mano bo\u017eje oko!
<\/p>\n\n\n\n

Spremljali so me obrazi, celi, ne kot kola\u017e. Nekaj poznanih, nekaj znanih. Zraven so se mi smehljale muce, kot je moj ma\u010dkon, ki me je \u010dakal doma. Nad menoj so letele ptice visoko v zraku in gledala me je sova. Ja? Mi mora\u0161 kaj povedati? Ne, samo opazovala me je ta u\u010denost. Kako si hitro naplete\u0161 zgodbo iz elementov, ki jih opazuje\u0161 pod trepetajo\u010dimi vekami.

Sanjam pri polni zavesti. O ati \u2013 \u017eivijo. Si me le pri\u0161el pogledat. Pogre\u0161ala sem te. Vem da si in no\u010dem te obremenjevat, samo bodi. Bodi ob meni, ker si mi v \u010dasu \u017eivljenja na Zemlji manjkal. Prekmalu si \u0161el, nisi me vsega nau\u010dil, pustil si mi te\u017eke stvari za razre\u0161it. Ampak si se prej zanesel name, zato sedaj samo bodi in me spremljaj. Zmogla bom. Sedaj vem.

<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Sonce je v tem mojem svetu dajalo noro svetlobo, ki me je polo\u017eila v vodo. Iz nje  sem, kot bi se mi odprla luknja v svetlobo v obliki o\u010desa, gledala ven. Sem v maternici?! Sem videla to? Sem \u0161la na za\u010detek? In lahko grem zdaj naprej? Vse sem na\u0161la.<\/p>\n\n\n\n

Ali so to le zgodbe drugih in sem jih videla tudi jaz. Ne, to je moja zgodba, ne more bit vedno samo privid in misli nekoga drugega. Tudi jaz si lahko dovolim videti ve\u010d. Moja zgodba!<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

Z Ivo smo \u0161li raziskovat na\u0161 divji svet narave. Koliko rastlin je okoli nas, ki si jih lahko privo\u0161\u010dimo kar tam, na travniku, v gozdu. Koliko znanja smo zapustili nekje v pozabi.

Na\u0161i predniki so vse to s pridom uporabljali, mi pa smo dovolili pozabiti. Ampak \u0161e so ljudje, ki jim je mar. Mar za znanje in vso naravno medicino, ki lahko pomaga pri marsikateri te\u017eavi. Samo poslu\u0161ati se moramo. Sebe in naravo.

Nekaj nabranih rastlin je Lenart porabil v kuhinji, nekaj pa jih je Iva spremenila v \u010dips. \u017diga je zunaj pripravljal kakav, vendar smo mogli v njegovem okusu u\u017eivati notri, ker nas je pregnal de\u017e. Pa \u0161e nekaj je bilo v zraku. Praznovanje v dru\u017eini. Renata je bila pametnej\u0161a za leto ve\u010d. Tina je pripravila \u010dudovit prese\u017eek v tej divjini. Pravo lepotico smo postavili pred slavljenko, ki smo je presenetili, da tega ne bo pozabila. Zraven smo peli, izpod rok \u017dige,  Annamarie in Ive pa so prihajali \u010dudoviti zvoki.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Zopet nas je no\u010d pregnala vsakega v svoj sanjski svet.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Deveti Rebirthing<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n

V jutro so me prebudile krave s svojimi zvonci. Druga\u010dna budnica, kot je doma. Po zajtrku smo se odpravili na sprehod. \u0160li smo proti jezeru sredi gozda. Ustavili smo se vmes, naredili krog in se z glasom uglasili in u\u017eivali v vibracijah, ki jih ustvarjamo sami sebi.

Nato smo v ti\u0161ini od\u0161li naprej proti jezeru. Sama s sabo in hkrati z mojo novo dru\u017eino. Z enim navodilom. Poi\u0161\u010dite palico, ki vas bo predstavljala in v njo damo vse tiste stvari, ki so kot balast na\u0161emu telesu.

Nisem na\u0161la palice, na\u0161la sem prevrjeno drevo, pravzaprav koreninski sistem, ki je v svoje noge ujel kamne, zemljo in se jih oklenilo, kot sem se jaz oklenila nekaterih slabih in dobrih stvari. Kot bi gledala moje \u017eivljenje ujeto v koreninah tega podrtega drevesa. Ja tega bi pa bolj te\u017eko nesla s sabo.

Ocenili smo, da ni vedno dobro riniti z glavo skozi zid, za vsako ceno, in se mora\u0161 v danem trenutku odlo\u010diti tudi o opustitvi neke zadeve. Tako smo se obrnili in se skupaj odlo\u010dili, da se raje vrnemo, kot skozi go\u0161\u010davo i\u0161\u010demo jezero , ki je bil na\u0161 cilj. Na vrhu hriba smo zopet naredili krog in sprostili na\u0161a grla. Kri\u010dali, vriskali smo skozi gozd in priznam,da sem to potrebovala.
<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Zopet smo kot ra\u010dke odracali nazaj po poti v ti\u0161ini. \u0160e vedno brez palice. A sva se na\u0161li. Solze so mi tekle po licu, sploh ne vem kak\u0161ne so bile. Sre\u010da\/\u017ealost, nekaj je \u0161lo, kot kapljice v vse vode sveta. Zdru\u017eile so se z mnogokaterimi solzami v reko, v morje, v oceane. Nisem jih zapustila, pri\u0161le bodo nazaj, kot de\u017e na moj vrt in s hrano nazaj vame.

Krog sklenjen.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

Po sprehodu Rebirthing. Nisem bila taprava. Ne vem ali \u017ealostna ali vesela. Preden smo se ulegle na posteljo v naravi, smo v ogenj odvrgle palico. Po licih so mi tekle solze. Zopet nek \u010duden ob\u010dutek. Te\u017ea. Svoboda. Zmedenost. Sem odvrgla vse?

Itak, da se vsega ne spomne\u0161 in nekaj ostane. Ostane za razre\u0161evanje naslednji\u010d. Po\u010dasi. Toliko let se nekaj nabira. Ne more\u0161 se z vsem soo\u010dit v \u0161tirih dneh. Postopoma. Vsaki\u010d nekaj. Ko sem zaprla o\u010di so mi misli letele po glavi s hitrostjo, ki je nisem mogla ustavit. Sploh se nisem mogla sfokusirat. Sploh ne vem o \u010dem bi naj razmi\u0161ljala.

Proti koncu sem se \u017ee nekako umirila. Vendar ko sem odprla o\u010di\u2026zopet solze. Uh kak\u0161na te\u017ea. Vse je vrelo v meni. Poleg \u017ealosti \u0161e jeza. Neeee. Rada bi bila vesela. Ja, vredu, ni treba vsak dan.
Sam dosti imam te togosti na mojem obrazu.
Rada bi bila nasmejana. Ampak resni\u010dno, ne zaigrano. Ker \u010de si \u017ealosten, te vsi spra\u0161ujejo kaj je narobe. Dosti imam tega stavka. Pa\u010d se nimam v redu vsak dan. Kot ni vsak dan enak, kot ne jem vsak dan istih stvari, tako tudi v meni ni vsak dan istih ob\u010dutkov.<\/p>\n\n\n\n

Zopet \u010dudovito kosilo. Popoldan je minil, Martina mi je s \u010dudovito masa\u017eo obraza sprostila zategnjenost obraznih linij in po\u010dutila sem se zopet tako polno. \u017diga je \u017ee pripravil ogenj, kakav je bil vro\u010d, prijetnih vonjav in posedli smo se ob ognju, ki nas je grel s \u010dudovitimi barvami in toploto. Niti to, da nam je voda u\u0161la iz hi\u0161e nismo vzeli za te\u017eavo ampak za izziv, preizku\u0161njo.

Pela sem, vrnil se mi je glas. Sicer ne tako, kot v otro\u0161tvu, ampak postopoma. \u0160e bom pela, juhuuuu. Nad nami je plavala luna, ki se je je debelila in \u0161e malo in bodo tudi njene skrivnosti na polno delovale na nas in naravo okoli nas. Porazgubili smo se po sobah.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Deseti Rebirthing<\/strong><\/h4>\n\n\n\n
\n
\n

Jutro s kravicami. Sve\u017ee, sonce \u017ee toplo in nov dan. Danes zadnji.
Tokrat bo rebirthing drugje.
<\/p>\n\n\n\n

V hribih, kamor se je potrebno odpeljati. Z nama sta \u0161la tudi Lenart in Tina ter njuna ku\u017eka. Danes je bil \u010disto druga\u010den dan od v\u010deraj\u0161njega. Lahkoten, \u010dist, poln.

Po gozdni poti smo se spustili proti na\u0161emu izbranemu prostoru. Planina Obranca nas je sprejela medse, mimo ko\u010de po obronku in pred nami kot gnezdo sredi planin<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Kosilo, pospravljanje v sobici, stvari v avto, poslavljanje od ljudi, ki sem jih videla prvi\u010d, pa vendar so mi vsi tako znani, kot da jih poznam \u017ee ne vem koliko let.<\/p>\n\n\n\n

Po\u010dasi se pravljica zaklju\u010duje. Sploh si ne \u017eelim domov. Kar ostala bi. Ampak moram. S kom se bom tam pogovarjala, tako kot se lahko tukaj. Bom na\u0161la. Saj prijatelji ostanejo. Nikoli niso dale\u010d, saj v Sloveniji ni ni\u010d dale\u010d.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n

Na\u0161 cilj. Tokrat nismo le\u017eali. Samo posedli smo se.
Najprej malo \u010dudno, ampak\u2026. Sonce, ogromno, rumene barve. In ta obraz, ki je strmel vame. Kako znana mi je podoba.
Danica si ti? Mislim, da ja, samo tako mlada, sijo\u010da, mi bo\u0161 pomagala?
Pred mano so plesali \u010dudni obrazi, kot demonske po\u0161asti, porisani obrazi Indijancev.
Mra\u010dne sile, ki se mi niso zdele lepe in sem jim povedala, da se jih ne bojim. \u010ce mi imajo kaj povedati mi le naj, \u010de ne pa naj gredo. Kar odplavale so nekam. Ampak \u0161e vedno je bilo tema\u010dno.

Pogled mi je zdrsnil v spodnji desni kot. Tema, saje, blato, nekaj gleda ven. Na\u0161a hi\u0161a? Ojoj kako je umazana. To moram umit, pospravit, tako ne gre. Mogo\u010de mi pa zato sin pravi, da ne more biti v hi\u0161i, ker je notri toliko negativne energije. Je to to?! Pa poizkusimo. Svetlobo nad sabo si \u017eelim preusmeriti k njej. Ne gre. Kaj pa svetlobo, kot svetle\u010do reko? Ja, ampak se ustavi pred njo. Dobro. Potem te bom nosila po hi\u0161i. Od spodaj navzgor. Iz prostora v prostor. Vse do vrha, tudi po podstre\u0161ju. Ampak sedaj moram \u0161e okoli. In sem \u0161la na poslopje ob hi\u0161i, po vrtu, po sadovnjaku, med vinskimi trtami. Pogledam. Ja, taka mi je v\u0161e\u010d. Niso samo pobarvani balkoni v rumeno. Cela je zopet sijala. Vrnila sem se k soncu pogret, obraz mi je pome\u017eiknil. \u0160e v sanjah sem zaprla o\u010di in bila sre\u010dna. Zelo.

Od\u0161li smo na vrh hriba, kjer se je odprl lep razgled na Blejski oto\u010dek. Lenart je predlagal, da se posedemo in zapojemo pesem. Ne vem naslova. Vsak je zapel en del\u010dek in Nevenki ni sedel njen del, pa se je v tem momentu oglasil Lenart: Aleksandra ti pojdi na njeno mesto. Tebe sem videl, da bo\u0161 pela mantro OM. Sploh se nisem upirala. Kar poneslo me je tja. In sem pela, spet sem peeelaaa. Tako lepo je bilo tam na vrhu hriba. Moram Lenarta vpra\u0161ati zakaj je mene videl, da pojem mantro OM. Zakaj? Pot nas je vodila nazaj skozi jaj\u010dko, mimo planinske ko\u010de proti avtom in nazaj k hi\u0161i.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\n

Po\u010dasi se odpravim in \u0161e zadnji\u010d pogledam proti hi\u0161i, ki me je sprejela v svoje zavetje, proti Lenartu, Tini, \u017digi in Annamarii. \u010cudovitim ljudem, ki so tako preprosti, topli, ljudski, polni. In \u0161e bi lahko na\u0161tevala njihove lastnosti, pa ne bi verjetno vseh povedala.<\/p>\n\n\n\n

Hvala Naravi.<\/p>\n\n\n\n

Hvala Prostoru.<\/p>\n\n\n\n

Hvala Vesolju.<\/p>\n\n\n\n

Hvala Zemlji.<\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
\n
\n
\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
\n

<\/p>\n\n\n\n

Hvala vsem, ki jih nisem omenila pa so tu in naredijo toliko lepega meni in nam.<\/p>\n\n\n\n

Hvala.<\/p>\n\n\n\n

Aleksandra<\/p>\n\n\n\n

P.S.: Lenart zakaj si videl mene ob petju OM?  In ja, voda se je vrnila v sistem. Kot je od\u0161la-je pri\u0161la. Misti\u010dno. Kot vse to kar do\u017eivljam. Hvala.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nekaj dni po samem Rebirthing oddihu, sva na mail prejela spodnji zapis. Ob prebiranju Aleksandrinih besed, njenih ob\u010dutkov in njene poti, sva ob\u010dutila globoko hvale\u017enost.Hvala Aleksnadra ker si. Rebirthing 15.8.2021 Tabor v Logatcu A.: Ur\u0161ka a ti ve\u0161 kaj je to danes ob 11.00? U.: A ve\u0161 to je ono, ko je v filmih; pa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":10,"menu_order":3,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"wp-custom-template-izkusnja-aleksandre","meta":{"_mc_calendar":[],"footnotes":""},"class_list":["post-621","page","type-page","status-publish","hentry"],"yoast_head":"\nIzku\u0161nja Aleksandre - Himalaya Rebirth<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"en_US\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Izku\u0161nja Aleksandre - Himalaya Rebirth\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Nekaj dni po samem Rebirthing oddihu, sva na mail prejela spodnji zapis. Ob prebiranju Aleksandrinih besed, njenih ob\u010dutkov in njene poti, sva ob\u010dutila globoko hvale\u017enost.Hvala Aleksnadra ker si. Rebirthing 15.8.2021 Tabor v Logatcu A.: Ur\u0161ka a ti ve\u0161 kaj je to danes ob 11.00? U.: A ve\u0161 to je ono, ko je v filmih; pa […]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Himalaya Rebirth\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2022-06-10T10:04:53+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1.jpg\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"22 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/\",\"url\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/\",\"name\":\"Izku\u0161nja Aleksandre - Himalaya Rebirth\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/06\\\/Slika1-1.jpg\",\"datePublished\":\"2022-06-06T08:04:41+00:00\",\"dateModified\":\"2022-06-10T10:04:53+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"en-US\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/#primaryimage\",\"url\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/06\\\/Slika1-1.jpg\",\"contentUrl\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/06\\\/Slika1-1.jpg\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/izkusnja-aleksandre\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Rebirthing\",\"item\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/sl\\\/rebirthing\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"name\":\"Izku\u0161nja Aleksandre\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/\",\"name\":\"Himalaya Rebirth\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"en-US\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/#organization\",\"name\":\"Himalaya Rebirth\",\"url\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"en-US\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\",\"url\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/02\\\/Himalaya-Rebirthing-Logo.png\",\"contentUrl\":\"http:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2022\\\/02\\\/Himalaya-Rebirthing-Logo.png\",\"width\":500,\"height\":500,\"caption\":\"Himalaya Rebirth\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/www.himalaya-rebirth.com\\\/en\\\/#\\\/schema\\\/logo\\\/image\\\/\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Izku\u0161nja Aleksandre - Himalaya Rebirth","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/","og_locale":"en_US","og_type":"article","og_title":"Izku\u0161nja Aleksandre - Himalaya Rebirth","og_description":"Nekaj dni po samem Rebirthing oddihu, sva na mail prejela spodnji zapis. Ob prebiranju Aleksandrinih besed, njenih ob\u010dutkov in njene poti, sva ob\u010dutila globoko hvale\u017enost.Hvala Aleksnadra ker si. Rebirthing 15.8.2021 Tabor v Logatcu A.: Ur\u0161ka a ti ve\u0161 kaj je to danes ob 11.00? U.: A ve\u0161 to je ono, ko je v filmih; pa […]","og_url":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/","og_site_name":"Himalaya Rebirth","article_modified_time":"2022-06-10T10:04:53+00:00","og_image":[{"url":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1.jpg","type":"","width":"","height":""}],"twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Est. reading time":"22 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/","url":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/","name":"Izku\u0161nja Aleksandre - Himalaya Rebirth","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/#primaryimage"},"image":{"@id":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1.jpg","datePublished":"2022-06-06T08:04:41+00:00","dateModified":"2022-06-10T10:04:53+00:00","breadcrumb":{"@id":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/#breadcrumb"},"inLanguage":"en-US","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/#primaryimage","url":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1.jpg","contentUrl":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/wp-content\/uploads\/2022\/06\/Slika1-1.jpg"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/izkusnja-aleksandre\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Rebirthing","item":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/sl\/rebirthing\/"},{"@type":"ListItem","position":3,"name":"Izku\u0161nja Aleksandre"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/#website","url":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/","name":"Himalaya Rebirth","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"en-US"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/#organization","name":"Himalaya Rebirth","url":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"en-US","@id":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Himalaya-Rebirthing-Logo.png","contentUrl":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/wp-content\/uploads\/2022\/02\/Himalaya-Rebirthing-Logo.png","width":500,"height":500,"caption":"Himalaya Rebirth"},"image":{"@id":"https:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/#\/schema\/logo\/image\/"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/621","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=621"}],"version-history":[{"count":19,"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/621\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":731,"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/621\/revisions\/731"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/10"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/www.himalaya-rebirth.com\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=621"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}